Vrata v srednjo in vzhodno Evropo: poljska pristanišča rastejo, z njimi pa tudi logistična infrastruktura

Poljska obala doživlja največji razcvet v zadnjih desetletjih. Pristanišče Gdansk danes deluje kot oceanska vstopna točka na celino, saj vanj neposredno prihajajo ladje na linijah iz Azije. V Świnoujściu se je julija začela gradnja globokomorskega terminala, ki bo imel podobno vlogo. Gdynia in Szczecin dosegata lastne rekorde pri pretovoru kontejnerjev. Vse večji delež tega tovora pa ne ostane na Poljskem, temveč je namenjen prejemnikom po vsej srednji in vzhodni Evropi. Poljska pristanišča tako za te količine tovora vse bolj tekmujejo s pristanišči na zahodu in jugu celine. Hkrati z razvojem pristaniške infrastrukture se širijo tudi skladiščne zmogljivosti in prometna infrastruktura v zaledju pristanišč.

Na rast pretovora v poljskih pristaniščih vplivajo tudi geopolitične razmere. Do konca avgusta 2026 se je na pot prek Sueškega prekopa vrnilo približno 18 % zmogljivosti na zahodni smeri Azija–Evropa, kar skrajšuje čas prevoza in povečuje število postankov ladij v pristaniščih. Povečuje se tudi uvoz na Poljsko: po podatkih poljskega statističnega urada GUS je bil v prvi polovici leta 2026 za 5,1 % višji kot v enakem obdobju leto prej. Za logistične operaterje to pomeni vse večje količine tovora, ki zahtevajo celovito obravnavo – od prevoza in carinjenja do skladiščenja in distribucije.

Terminal in zaledna infrastruktura – povezana sistema

Preden blago prispe na prodajno polico ali proizvodno linijo kupca, ga je treba razložiti iz kontejnerja, pretovoriti, cariniti in običajno tudi za določen čas skladiščiti. Te dejavnosti pogosto ne potekajo neposredno na pristaniškem pomolu, temveč v skladiščih in terminalih cross-dock, ki so od pristanišča oddaljeni več deset kilometrov. Pri uvozu zbirnih pošiljk v režimu LCL je dekonsolidacija nujen pogoj za vključitev blaga v distribucijo – vsebina enega kontejnerja se razdeli med več različnih prejemnikov. Zato sama zmogljivost kontejnerskega terminala ni dovolj. Enako pomembna je učinkovitost logistične infrastrukture v njegovem zaledju.

Naložbe v pristanišča spodbujajo razvoj regije in ji odpirajo pot v Evropo

Baltic Hub je začel uporabljati tretji kontejnerski terminal, Gdynia pa je leta 2025 prvič presegla mejo enega milijona TEU. Pristaniški kompleks Szczecin–Świnoujście je leta 2025 pretovoril za 7,5 % več tovora kot leto prej. Zaradi dinamičnega razvoja poljskih pristanišč ta vse pogosteje oskrbujejo ne le domači trg, temveč tudi trge srednje in vzhodne Evrope. Širijo se tudi železniške in cestne povezave – tako tiste, ki vodijo v notranjost države, kot tiste, ki poljska pristanišča povezujejo z drugimi trgi v regiji. Prav te povezave v veliki meri odločajo o tem, kako hitro bo tovor iz pristanišča dosegel prejemnika v notranjosti celine.

Prav prometna infrastruktura in logistično zaledje poljskim pristaniščem omogočata učinkovito konkuriranje pristaniščem v zahodni in južni Evropi. Na Pomorjanskem so spremembe med drugim vidne v hitrosti gradnje novih skladiščnih površin. Konec leta 2025 je bilo že 84 % skladiščnih površin v Trimestju, ki so bile v gradnji, oddanih najemnikom. Zlasti skladišča v neposredni bližini pristanišč se oddajajo v najem še pred dokončanjem gradnje in začetkom uporabe.

Skladišče in carinsko skladišče ob pristaniškem pomolu povečujeta učinkovitost prevoza

Danes vrednost skladiščnega zaledja vse pogosteje določa možnost povezovanja več različnih dejavnosti na eni lokaciji. Tam je mogoče upravljati carinsko skladišče in skladišče za začasno hrambo, cariniti blago na lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi, vzdrževati zaloge za domači in izvozni trg ter izvajati tudi storitve z dodano vrednostjo (VAS), kot sta co-packing in označevanje izdelkov.

Kontejner, ki ga prepeljemo več sto kilometrov v notranjost države zgolj zato, da ga tam razložimo in carinimo, dejansko dvakrat prepotuje isto pot. Če te postopke izvedemo neposredno ob pristaniškem pomolu, skrajšamo celoten logistični cikel in hitreje sprostimo kontejner. V podjetju SUUS opažamo, da se povpraševanje vse bolj usmerja k objektom, ki na eni lokaciji združujejo skladišče, terminal cross-dock in strokovne carinske storitve.

V podjetju SUUS si takšne lokacije zagotavljamo vnaprej. Maja 2026 smo v Szczecinu odprli logistično vozlišče s površino več kot 15.000 m², v katerem je skladišče neposredno ob terminalu cross-dock. Tam razkladamo pomorske kontejnerje, carinimo tovor na lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi, zbirne pošiljke pa vsak dan odhajajo na Švedsko in Norveško. Szczecin je za nas vstopna točka v Skandinavijo, vse pomembnejši pa postaja tudi za nemški trg. V tem objektu načrtujemo tudi uvedbo sistema AutoStore – robotskega skladiščnega sistema, ki bo izboljšal učinkovitost njegovega delovanja.

Razvijamo tudi poslovalnico v Gdansku. Širimo območje cross-dock in dodajamo nakladalna mesta za distribucijo, preostali del objekta pa namenjamo obdelavi kontejnerjev, saj so obstoječe zmogljivosti že v celoti zasedene. Tam delujeta carinsko skladišče in skladišče za začasno hrambo, carinjenje pa izvajamo na lokaciji, ki jo odobrijo carinski organi. Tako lahko vsi carinski postopki za uvoženo blago potekajo neposredno za vhodom v pristanišče.

Poljska pristanišča imajo danes resnično priložnost, da postanejo glavna vstopna točka za tovor, namenjen v srednjo in vzhodno Evropo. O tem ne bodo odločali le globina plovnih poti in zmogljivost terminalov, temveč vsaj v enaki meri tudi razpoložljivost skladiščnih prostorov, strokovnih carinskih storitev in učinkovitih prometnih povezav s preostalim delom celine.