Moč slovaške industrije spodbuja povpraševanje po celovitih logističnih rešitvah

Slovaška, ki leži v središču Evrope, je eno najbolj industrializiranih gospodarstev na celini. Industrija prispeva skoraj 30 % njenega BDP, med vodilnimi panogami pa sta avtomobilska in elektronska industrija. Za obe panogi so značilne izjemno kompleksne in geografsko razpršene dobavne verige. Temeljijo na uvozu surovin in komponent z globalnih trgov, učinkovitem upravljanju zalog ter oskrbi proizvodnih linij, vse bolj pa tudi na globalni distribuciji končnih izdelkov in naprednih polizdelkov. V času, ko se svetovne dobavne verige soočajo z novimi motnjami, od težav na transportnih poteh iz Azije in novih carinskih ovir v ZDA do gospodarskih izzivov največjih evropskih gospodarstev, kot je Nemčija, postajajo odporne, prilagodljive in učinkovite dobavne verige vse pomembnejši vir konkurenčne prednosti za podjetja na Slovaškem. Za logistične operaterje to pomeni nove razvojne priložnosti.

Hrbtenico slovaške industrije predstavlja avtomobilski sektor. Leta 2025 so slovaške tovarne proizvedle 1,07 milijona avtomobilov, kar pomeni 196 vozil na tisoč prebivalcev – največ na svetu glede na število prebivalcev. Lokalni obrati proizvajajo tudi komponente, rezervne dele in drugo avtomobilsko opremo. Sektor ustvarja skoraj 43 % celotnega izvoza države, njegovi dobavitelji in kupci pa so razpršeni po vsem svetu. Njegovo strukturo danes dodatno preoblikuje prehod na elektromobilnost. Tovarna Volvo Cars v bližini Košic, naložba v vrednosti 1,2 milijarde evrov, naj bi serijsko proizvodnjo začela leta 2027. Hkrati nastajata gigatovarna baterij Gotion-InoBat v Šuranih in obrat Hyundai Mobis v Novákih za proizvodnjo električnih pogonskih sistemov. Za logistiko to pomeni nove vrste tovora ter vse večji pritok baterij, baterijskih komponent in drugih specializiranih delov, predvsem iz azijskih trgov, pa tudi naraščajoče tokove končnih vozil iz slovaških tovarn do kupcev po vsej Evropi.

Podobno kompleksne in geografsko razpršene dobavne verige zaznamujejo tudi elektroniko in elektrotehniko, ki predstavljata še en steber slovaškega gospodarstva. Sektor zajema širok spekter proizvodnje, od elektronskih komponent in industrijske avtomatizacije do gospodinjskih aparatov in potrošniške elektronike, ter predstavlja približno 8 % industrijske proizvodnje države. Izvoz električne in elektronske opreme je leta 2025 presegel 20 milijard ameriških dolarjev.

Regionalni trg, a globalen po svoji funkciji

Struktura slovaške industrije se jasno odraža v mednarodnih trgovinskih tokovih. To je posledica prej opisanih značilnosti gospodarstva ter specifik avtomobilske in elektronske industrije, ki delujeta v okviru globalnih dobavnih verig. Vendar to niso edini dejavniki. Tudi podjetja iz številnih drugih sektorjev, tako domača kot mednarodna podjetja s proizvodnimi obrati na Slovaškem, uvažajo in izvažajo blago znotraj Evrope in po svetu. Med njimi so proizvajalci strojev in naprav, kemikalij in plastike, farmacevtskih izdelkov ter predelane hrane.

Največji izvozni trg za Slovaško je Nemčija, ki predstavlja približno 23 % celotne vrednosti izvoza. Sledita Češka in Poljska. Ob gospodarskih izzivih, s katerimi se sooča Nemčija, zlasti v industrijskem sektorju, postaja za slovaška podjetja vse pomembnejša diverzifikacija na druge trge. To lahko pomeni krepitev trgovinske menjave v regiji srednje in vzhodne Evrope, vključno s sosednjima češkim in poljskim trgom, pa tudi iskanje bolj oddaljenih destinacij. Pomen azijskih trgov narašča tako kot virov komponent kot tudi kot trgov za končne izdelke. Dodatne priložnosti za slovaške izvoznike ponujajo gospodarstva Srednje Azije, kot sta Kazahstan in Uzbekistan. Pomembna ostaja tudi trgovinska menjava z Združenimi državami Amerike, medtem ko so lahko nekateri drugi trgi alternativa za posamezne panoge. Tako bi lahko na primer Mehika s svojo močno avtomobilsko industrijo postala pomemben izvozni trg za slovaške komponente in polizdelke, namenjene temu sektorju.

Pri poslovanju na ameriškem trgu pa morajo podjetja upoštevati carinsko okolje. Trgovinski sporazum med EU in ZDA je uvedel 15-odstotno zgornjo mejo carin za osebne avtomobile in avtomobilske dele, medtem ko za jeklo in aluminij še naprej velja 50-odstotna tarifa. Skupaj s spreminjajočimi se carinskimi predpisi in regulativami, kot sta CBAM in EUDR, to od podjetij zahteva stalno prilagajanje dobavnih verig ter premišljeno odločanje o tem, kje in kako pridobivajo surovine, proizvajajo in distribuirajo svoje izdelke. V vse bolj zapletenem okolju globalne trgovine pridobivajo na pomenu prilagodljiva logistika, učinkoviti carinski postopki in celovito upravljanje dobavnih verig od začetka do konca, saj so ključni za odpornost in konkurenčnost podjetij.

Industrijsko znanje kot konkurenčna prednost v tekmi za nearshoring

Industrijske izkušnje in znanje Slovaške v kombinaciji z usposobljeno delovno silo, razvito infrastrukturo in uveljavljeno mrežo dobaviteljev predstavljajo pomembno prednost pri privabljanju novih proizvodnih in distribucijskih naložb. Ob vse večjem zanimanju podjetij v regiji srednje in vzhodne Evrope za nearshoring, katerega cilj je približati proizvodnjo in distribucijske centre evropskim trgom, pridobivajo prednost lokacije z razvitim industrijskim ekosistemom in potrebnimi strokovnimi kompetencami. Slovaška ta trend že izkorišča. Omenjene tuje naložbe v elektromobilnost prispevajo k širitvi njenih proizvodnih zmogljivosti. Za slovaško gospodarstvo takšni projekti ne pomenijo le novih industrijskih investicij in delovnih mest, temveč tudi globljo integracijo v evropske in globalne dobavne verige.

Celovita logistika na slovaškem trgu

Podjetja na Slovaškem upravljajo vse bolj kompleksne in časovno občutljive dobavne verige, zato potrebujejo logistične rešitve, ki podpirajo mednarodno poslovanje v Evropi ter na ključnih trgih v ZDA in Aziji. Razvoj nearshoringa skupaj s spreminjajočimi se carinami, carinskimi postopki in regulatornimi zahtevami pomeni, da postajata odpornost in učinkovitost upravljanja dobavnih verig vse pomembnejši. To ustvarja vse večje povpraševanje po storitvah integriranih logističnih operaterjev, ki lahko združijo mednarodni transport, skladiščenje, carinske storitve ter rešitve za upravljanje dobavnih verig, prilagojene specifičnim potrebam posameznih podjetij.

V podjetju Rohlig SUUS Logistics smo na Slovaškem prisotni od leta 2020 in v lokalnem logističnem sektorju vidimo pomemben potencial za nadaljnjo rast. Izvajamo domači in mednarodni cestni prevoz, tako FTL (polni tovornjaki) kot LTL (zbirni prevoz), ter dosledno širimo svojo transportno mrežo v regiji V4, vključno s Slovaško. Letos smo vzpostavili novo dnevno zbirno linijo med Rzeszówom in Košicami. Stranke jo lahko vključijo v širše logistične operacije, ki povezujejo Slovaško z različnimi regijami Poljske, vključno z morskimi pristanišči, ter z drugimi evropskimi trgi. Zagotavljamo tudi celovite skladiščne storitve v našem logističnem centru v Bratislavi, ki vključujejo skladiščenje, cross-docking in storitve z dodano vrednostjo, kot je co-packing.

Globalne dobavne verige upravljamo prek pomorskega, letalskega in železniškega prevoza, intermodalnih rešitev ter carinskih storitev, katerih pomen za nemoten mednarodni pretok blaga nenehno raste. Med našimi rešitvami je tudi model Customs Control Tower, ki omogoča usklajevanje carinskih postopkov na več trgih iz ene same nadzorne točke. Strankam pomagamo tudi pri izpolnjevanju regulatornih zahtev, kot sta CBAM in EUDR, vključno s povezanimi obveznostmi poročanja. V okviru storitve Supply Chain Solutions načrtujemo in uvajamo logistične procese, prilagojene specifičnim potrebam posameznih podjetij.